Članki |
||||
![]() |
Nikonovi širokokotni zum objektivi (maj 2008) Širokokotni objektivi so vedno spadali med moje najljubše objektive in imajo pomembno vlogo v moji fotografiji. Svoj prvi širokokotni objektiv Nikkor 24 mm / f2,8 sem si že kot študent kupil v davnem letu 1981. Takoj sta me navdušila njegova perspektiva, izrazne možnosti, ki jih je objektiv zaradi nje nudil, predvsem pa za tiste čase velika ostrina in kontrast. Njegova 9-lečna optična formula ostaja nespremenjena že od leta 1968 in to je bil prvi objektiv, kjer je Nikon uvedel svoj CRC (Close range correction) sistem, ki omogoča boljšo ostrino pri bližinskem fotografiranju. |
|||
![]() |
Nikon D3 Ali: Kako sem se nehal bati teme (april 2008) Preden karkoli napišem, moram poudariti zelo pomembno dejstvo: ta članek sem napisal popolnoma samoiniciativno in na lastno željo. Članek odraža moje osebno subjektivno mnenje o izdelku, ki je predmet tega članka. Članek NI bil naročen s strani Nikona, niti ga Nikon NI sponzoriral. Izdelek sem tako kot vsi ostali fotografi kupil iz lastnih sredstev z 0% popustom! Od leta 1980 dalje je šlo skozi moje roke že veliko kamer iz hiše Nikon. Običajno sem vedno v parih uporabljal po dve kameri - eno (profesionalno) za podvodno fotografijo in drugo (polprofesionalno) kot pomožno kamero za običajno kopensko fotografijo. Uporabljal sem F3 in FM2, F4 in F90, F5 in F100 ter D2x in D200. Nedavno pa sem D200 zamenjal na D3, tako da sedaj uporabljam dve profesionalni kameri: D2x za podvodno fotografijo in D3 za kopensko. Takoj na začetku lahko napišem, da me še noben Nikonov izdelek ni nikoli tako neverjetno navdušil kot ravno D3! |
|||
![]() |
||||
Takoj na začetku naj omenim, da sem se za ta test odločil izključno zaradi lastne radovednosti in zato v začetku nisem imel nobenega namena, da bi ga objavil na internetu. Ker pa so rezultati izredno zanimivi, pravzaprav naravnost presenetljivi (vsaj zame), testi Nikona D2x pa zaenkrat še razmeroma redki, so me prijatelji prepričali naj ga vendarle objavim. Zato moram na začetku poudariti, da sem ta test zastavil ZELO subjektivno in podrobneje sem pogledal predvsem tiste parametre, ki zanimajo mene osebno. Nisem se denimo pretirano spuščal v kvaliteto slike pri visokih ISO vrednostih, ker je 99,5 % filmov, ki jih posnamem pri svojem delu, občutljivosti ISO 100. Za referenco tudi nisem vzel nobenega filma z ekstremno visoko ostrino in ultra finim zrnom, ampak Ektachrome 100 VS - film ki ga uporabljam pod vodo v 90 % primerov. Prav tako se nisem ubadal s "high speed crop" funkcijo (fotografiranje z osrednjim delom senzorja, ki omogoča hitrost do 8 posnetkov na sekundo), ker tega pri svoji podvodni fotografiji ne potrebujem. |
||||
![]() |
||||
![]() |
||||
Čeprav smo Slovenci komaj dvo milijonski narod z morsko obalo, ki je tako kratka, da je pride komaj dva centimetra na vsakega izmed nas in smo že "po definiciji" tradicionalno zaverovani v gore, imamo razmeroma veliko dobrih podvodnih fotografov. Nenazadnje smo prav mi v bivši državi prvi začeli s potapljanjem in podvodno fotografijo. Veliko fotografov je omenjenih v članku o Podvodni fotografiji v Sloveniji, na tem mestu pa bom izpostavil samo tiste posameznike, ki so po mojem subjektivnem mnenju najbolj odgovorni za razvoj podvodne fotografije pri nas. Vsi nevedeni fotografi se aktivno ukvarjajo s podvodno fotografijo najmanj desetletje, večina od njih veliko več. Svoja dela publicirajo in / ali so zanje prejeli različne mednarodne nagrade. |
||||
![]() |
Podvodna fotografija v Sloveniji (obnovljen februar 2008) |
|||
Natančno 45 let po tem, ko je Francoz Louis Boutan, profesor zoologije pri francoski morski raziskovalni postaji Arago, leta 1893 napravil svoje prve uspešne podvodne fotografije z ogromno kamero na plošče, zaprto v velikem bakrenem sodu, ki je tehtal kar 200 kg, se je rodila tudi slovenska podvodna fotografija (1938). |
||||