potovanje

Občutek je bil nenavaden, nadnaraven, naravnost božanski. Dihati pod vodo brez vseh omejitev in brez neprestanega vračanja na gladino. Gibati se v vseh treh dimenzijah, in se brez napora upirati zemeljski težnosti. Obvladovati prostor in čas.

Potopiti se globlje kot kadarkoli prej in si z ribami deliti njihov svet. Popolna svoboda in neodvisnost. To so bili občutki, ki sem jih doživljal na svojih prvih sprehodih v globine, ko sem pri osemnajstih letih opravil potapljaški izpit. Takrat se je začela moja odvisnost, moje dolgo potovanje, večno iskanje in nenehno vračanje v te tihe svetove.

Potovanje z enim samim ciljem: da se nikoli ne bi končalo...

tihi svetovi

Tako krhki, tako občutljivi in ranljivi so, da jih sme le svetloba nežno ljubkovati v svojem tihem plesu, ko z žarki prodira skozi vztrajno valujočo mejo med svetovoma. In hkrati so tako veličastni, da se niti najmogočnejša gorovja kopnega ne morejo kosati z njimi. Ležijo globoko, v temnem mraku pod modro streho, skriti pred našimi pogledi, napolnjeni z večno tišino...